torek, 18. december 2007

Voščilnice

napisane, vse spakirano in napakirano, školjke so nabrane, še tale pas zapnem, pa moje čeveljce za sprehod skozi sanje obujem in....me že ni. Držite pesti, da se še kdaj najdem he he...

Bom Radenski ukradla slogan: Bodite zaljubljeni v življenje!


ponedeljek, 17. december 2007

Ni, je, so, sem...

...NI zime. JE zima.

SO tulipani. SO češnje. NI pravi čas za njih.


SO lačni ptiči. JE ptičja potica na vrtu.


NI dovolj svetlobe. JE sonce le za dlan visoko nad obzorjem.



NI snega. NI nizkih temperatur. JE občutek mraza.
JE visoka vlaga.


SO ljudje, ki ne vedo kaj bi s to zimo.



NI "veselega" decembra.

NI dobrih mož. NI živčnih ljudi.


SO trgovine z razprodajami.

SO galebi, ki tacajo po tankem ledu na kanalih.



SEM jaz. SAMO še nekaj ur. V tej zimi.


sobota, 15. december 2007

Hitrostno drsanje

Zgodba z drsanjem se je začela v 14. stoletju, ko so Nizozemci začeli uporabljati leseno ploščo, ki je imela na spodnji strani tanek železen tekač, drsalci pa so se odrivali s palico. Okoli leta 1500 so dodali tanka rezila in opustili odrivanje s palico. Le malo kasneje je neki nizozemski mizarski vajenec delal poskuse z razmerjem med širino in dolžino rezila ter izdelal obliko, ki je ostala do danes skoraj nespremenjena.

Na Nizozemskem so drsali ljudje vseh slojev, kar je razvidno iz slik starih mojstrov, medtem ko je bilo v drugih deželah drsanje rezervirano za visoko družbo.

Hitrostno drsanje pa je doživelo svoj razcvet šele po letu 1990 ko so se pojavile clap drsalke. Šport se je visoko profesionaliziral in postal izredno popularen.

Clap drsalke so povzročile malo revolucijo, in sicer v tem da so pripete na sprednji del obuvala in so proste na peti obuvala, kar omogoča daljši odriv in boljši oprijem z ledom. Enak sistem kot pri tekaških smučkah in tudi čevlji so lahko isti kot za tek na smučeh. Ko je te drsalke leta 1996 začela uporabljati Nizozemska ženska reprezantanca, ki so ji sledili ostali je to povzročilo točo svetovnih rekordov. Rezila so približno 1mm široka in dolga od 33 – 45cm. Hitrostno drsajo na ovalnih umetnih drsališčih in sicer na 400m ali 333,3m dolgih stezah, ki so široke 3-4m.

Tudi Alpina uspešno trži svoje modele tekaških čevljev.


Zim z zamrznjenimi kanali izgleda ne pričakujejo več. Zato so letos zgradili najdaljšo zunanjo drsalno stezo na svetu. Kar PET KILOMETROV dolgo stezo so obložili z 8 centimetrov debelim ledom, ki ga hladijo s hladilnimi elementi.
Link


četrtek, 13. december 2007

sreda, 12. december 2007

Sistemi za reševanje

izpod snežnih plazov so všiti prav v vsa smučarska in borderska oblačila, čevlje in čelade, ki so naprodaj v nizozemskih trgovinah. Tudi večina svetovnih smučišč je opremljena s to tehnologijo, ki omogočajo reševalcem hitrejše in lažje iskanje zasutih smučarjev. Pri zasutju s snežnim plazom sta ravno hitra najdba in izkop zasutega bistvenega pomena za preživetje.

Na seznamu smučišč, ki so opremljena s tem sistemom reševanja ni nobenega slovenskega smučišča, pa bi Kanin in Vogel tja zagotovo sodila.
Link

Primerjava cen

Razlike med cenami med Slovenijo in Nizozemsko so vedno manjše. Da so rože tu bistveno cenejše še razumem ampak danes sem ugotovila da to velja tudi za smučarske čelade.
:-)

torek, 11. december 2007

Poraba vode

Država, ki je prepojena z vodo se z njo tudi neprestano ukvarja in analizira vse kar je z njo povezano.

Nizozemci so izračunali, da povprečen prebivalec porabi kar 100 litrov vode na dan za pitje, tuširanje, umivanje in uporabo WC-ja.

Ni še konec. K temu je treba prišteti še 3.300 litrov vode, ki so bili potrebi za izdelavo izdelkov, ki jih uporablja.

Recimo za izdelavo navadne bombažne majice je potrebno 2.700 litrov vode, kar 2.400 litrov za izdelavo tablice črne čokolade, 140 litrov za skodelico kave in več kot 1.500 litrov za 100 g mesa. Celo za kos kruha je menda potrebno 40 litrov vode.

Nizozemci seveda uvažajo izdelke iz "žejnih" rastlin kot so kava, bombaž in kakav, zato se na svetovni lestvici
po porabi vode uvrščajo na tretje mesto .


ponedeljek, 10. december 2007

Poljski ribiči

so tokrat povod za nov prikaz Nizozemske nestrpnosti do tujcev. Poljaki namreč prostem času lovijo ribe. Pri tem početju pa ne spoštujejo Nizozemskih pravil. Ne samo, da ujamejo preveč rib, ujete ribe tudi prodajajo.

Nizozemski ribiči pa ujete ribe vrnejo nazaj v vodo. Ravno zato je Poljake okrcala državna ribiška zveza, ki bo, da bo zagotovila red in jih naučila loviti ribe po Nizozemsko, prevedla pravila tudi v poljski jezik.



Torej "Rimljani", ki se ne obnašajo, kot se obnaša v "Rimu". Ne znajo loviti rib, popivajo in razgrajajo, pa še katoliki so povrhu vsega. Temu se reče tudi kulturne razlike, ki so za Nizozemce PREVELIKE. In vzhodnjakov je po njihovih kriterijih tu preveč. Kot tujci, ki ne prihajajo iz bogatih držav, s cenjenim znanjem ali poklici v katerih manjka ljudi ali pa jih je pripravljen opravljati malo kdo, so vse manj zaželjeni in dobrodošli. Ravno so nekako udomačili tujce podedovane iz kolonialne zgodovine in še nekaj ostalih eksotov, zdaj pa morajo učiti reda še vzhodnjake.

Poljakov je bilo zaradi nekajkrat višjih plač kot so na Poljskem na Nizozemskem že pred letošnjim prvim majem precej (tudi ilegalno), ko pa se je za njih sprostil trg delovne sile so jo seveda preplavili. Ocenjujejo da jih je 220.000. Večinoma gre za nekvalificirane delavce, ki se zaposlujejo v kmetijstvu in gradbeništvu. Slovijo kot dobri in pridni delavci. Če bi le še privzeli Nizozemsko kulturo.

sobota, 8. december 2007

Deset

upihnjenih svečk na torti otroka, ki mu zdravniki niso pripisali niti prve, deset let strahov, ljubezni, malih korakov, bojev, učenja, izzivov, novih nepoznanih poti, upov, razočaranj, stisk, iskanj...


...deset pretečenih kilometrov

četrtek, 6. december 2007

Balkan na severu

oziroma "prstki faširanega mesa pečeni na grilu." V vseh možnih oblikah.




Prihodnji teden pa še koncert skupine Laibach v Amsterdamu.

sreda, 5. december 2007

Pogovor

med vetrom in morjem


torek, 4. december 2007

Reciklirani izdelki

ki so postali design z zasoljenimi cenami.






ponedeljek, 3. december 2007

Tekla

mimo tega cvetočega drevesa. V kapi in rokavicah. Misleč da je zima.


Pena valov

sobota, 1. december 2007

Lovilec vetra

in mojih pogledov.





petek, 30. november 2007

Hiša prihodnosti

ki jo v svojem časopisu predstavlja Nizozemski ponudnik energije NUON. Gre za koncept prilagodljive in energetsko samooskrbne hiše, ki si ga je izmislil ameriški arhitekt Mihael Jantzen. Pet obročev, ki v bistvu sestavljajo hišo je mogoče nastaviti tako, da lovijo sonce za gretje, veter za hlajenje, vodo in še različne razglede povrh. Oblečena je material, ki spreminja sončno energijo v električno. Tudi to, da je od tal dvignjena vsaj en meter je Nizozemcev všeč. Vedno bolj jih namreč strah, da bo državo zalilo.




Mene ta ideja ne prepriča. Je ne menjam za svojo leseno hiško s travo na strehi. Prav tako ujame sonce, veter, dež, razgled pa še kašnega metulja privabi.

četrtek, 29. november 2007

Nevsakdanje prenočišče

je lahko tudi kabina žerjava. Cena 310 in več evrov za noč, rezervacije možne že za leto 2009. Ne samo spati, teh 56 ton železa je mogoče obračati za 360 stopinj in si tako nastaviti željeni razgled.



Jurta- šotor mongolskih nomadov, ki ga je mogoče najeti na otoku Texel,


ali pa drevesni šotor v katerem je mogoče speče bingljati ali bingljajoče spati.



Nebeška čokoladna

sreda, 28. november 2007

Greenpeace sitnari Nizozemcem

Pred dnevi so aktivisti Greeanpeaca zavzeli tanker v Rotterdamskem pristanišču, ker je bil natovorjen s palmovim oljem iz Indonezije. Zaradi plantaž za pridelavo palmovega olja Indonezija izsekava milijone hektarjev gozda. Greenpeace poskuša prepričat Nizozemsko vlado, da naj neha podpirati to početje.

Druga tarča Greenpeaca je Philips. Greenpeace je na svoji lestvici, kamor uvršča proizvajalce elektronske opreme glede na to kako "zeleni " so njihovi izdelki, uvrstil Philips na predzadnje mesto. Na zadnjem mestu je Nintendo kot najbolj umazana proizvajalka elektronske opreme. Nokia, ki je bla včasih na prvem mestu je padla na deveto mesto. Vodi(ta) Sony-Ericsson.

torek, 27. november 2007

Metamorfoza

ali navodila za izgovor besede voznik v nizozemščini: v besedi ČEFUR zamenjaš Č s Š, mal pogrkneš in dobiš besedo, ki pomeni šofer oz voznik. S pisanjem je več težav: chaeffeur.


Urnik

naše tamale (7 let) v drugem razredu Evropske osnovne šole. Jap, dva dni v tednu ima pouk do 16.25. Tavelika (13 let) pa vsak(!) dan. Tamala mora vsak večer prebrati še 2-3 knjigice, občasno pa prinese kakšno domačo nalogo. Tavelika mora za šolo prebrati vsakih 14 dni eno knjigo in ima vsaj dve domači nalogi na teden v obliki projekta. Jasno za oceno. Vsak izdelek se oceni. Ampak otroci to delajo samostojno, motivirano in veseljem.

Samo za primerjavo, ker so menda slovenski šolarji preobremejeni.



Na urniku pomeni:


D.O.W: Discovery of World
L1 : Language 1 (Angleščina)
L2: Mother Tongue (to gre pri naših preko interneta)
PE: Physsical Education
RE/ET: Religion/Ethnics

nedelja, 25. november 2007

Zabojnik kot hotelska soba!?!?

Ah ne ali pa ah da! Nov Philipsov koncept, ki je bil v Parizu nagrajen z mednarodno nagrado kot najbolj inovativen.

[Top-to-bottom visualisation of a hotel room]

Ideja je, da po internetu kupiš že tovarniško izdelane sobe, jih sestaviš in priključiš s samo štririmi kabli.

Na 14 kvadratnih metrov so stlačili vso mogočo tehniko: flat screen TV z zastonj filmi, wifi, barvno razpoloženjsko osvetlitev, zatemnitev (hm?) ... ni da ni. Še na WC sredi sobe niso pozabili :-).

V začetku prihodnjega leta bo prvi hotel odprt pri amsterdamskem letališču Schiphol (link). Sledil mu bo drugi, ki bo odprt naslednje poletje v Amsterdamu. "Gradijo" jih tudi v Londonu, Berlinu in Milanu. Cena za sobo bo predvidoma med 69 in 149 evri (na noč, ne za take-away room :-).


Amsterdam Airport Hotels | citizenM


sobota, 24. november 2007

Trezni kolesarji

tile zagotovo niso. Vozijo "beer bike". V deželi koles in Heiniken piva so oboje povezali in tako po Amsterdamu poganjajo takole kolesarsko pivnico. Ponavadi druščina, ki jo najame bolj malo kolesari bolj popiva, glasno poje, nazdravlja vsem mimoidočim....



Tile so se parkirali na mostiček z lepim razgledom in žurirali.


Dan brez nakupov

Kako mora biti danes fajn v BTC-ju, ko Slovenci zganjajo svetovni dan brez nakupov sem pomislila, ko me je reka neosveščenih nakupovalcev nesla proti knjigarni na glavni nakupovalni ulici v Amsterdamu. Cel teden so mi namreč kapljali maili z nekakšnim pozivom k reševanju sveta s tem, da se vzdržim nakupov. Nizozemci niso iz tega sveta, zato je glavna nakupovalna ulica, kjer je najemina za kvadratni meter prodajnega prostora 2000 evrov danes izgledala takole:



Med nakupovalnim pohodom sem odkrila trgovino z zastonj oblekami



Takole so umetniki ustvarjali


Tole pa je njihov cenik


Še dobro da so obleke zastonj.


P.S. In lepo prosim ne mi več težit s svetovnimi dnevi česarkoli!!!!

četrtek, 22. november 2007

Ukradu sem bicikel,

pofarbu sem ga mal, s plave na rumeno, da navjo me spoznal...


.. menda nacionalni šport Nizozemcev. Lani je zamenjalo lastnika ali utonilo v kanalih kar 760.000 koles. Vsaj toliko žalostnih lastnikov je izginotje kolesa prijavilo. Tisti ki jim kolo ukradejo in ga potem oni verižno ukradejo naprej, verjetno v tej statistiki niso zajeti.



Van Gogh

Najprej sem ugotovila, da si je Van Gogh menda pod vplivom absinta odrezal uho. Naslednji dan so me prosili, če za Radio Slovenija povem kaj o njegovih sončnicah, danes sem dobila po mailu tale komad in ugotovim, da je posvečen Van Goghu. Ja, še vedno se čudim, kako se dogodki ujamejo, kako s svojimi mislimi...ah...

torek, 20. november 2007

Puška poči

eden pade, kolko jih še sedi?


Absint - afrodizijak za dušo


in pijača z visoko vsebnostjo alkohola ( 68 do 80 odstotkov), ki je bila 80 let prepovedana pridobiva na popularnosti. Tudi v Amsterdamu. Občutki po pitju so odvisni glede na stopnjo intoksikacije s tujonom, eteričnim oljem pelina, ki je med drugim tudi aktivna sestavina kanabisa.

Obstoja več načinov za njegovo pripravo. Po enem najprej posebno oblikovano žličko sladkorja namočijo v absint in prižgejo, da se sladkor karamelizira. Žličko zamešajo v kozarec z absintom in dodajo enako količino vode. Ne samo posebej oblikovane žličke tudi kozarci so posebni.

Osnova je pelin, ki je bil že od antike naprej uporabljan kot zdravilo. Moderni absint je izumil francoski zdravnik Pierre Ordinaire, ki je zbežal pred francosko revolucijo v Couvet, majhno vas v zahodni Švici. Našel je divji pelin, in s pomočjo alkohola naredil nekakšen tonik. Postal je popularen kot zdravilo za vse tegobe, bolezni, poimenovan La Fee Verte. Pred smrtjo je svoj skrivni recept dal norima sestrama Henriod iz Couveta, ti sta ga zapustili Francozu Dubieju, ki je bil stric Pernoda, očeta slavnega francoskega absinta.

Za dodatno reklamo so poskrbeli francoski vojaki v kolonialnih vojnah Severne Afrike, ki so ga pili proti malariji, mrzlici in z njim uničevali bakterije v vodi. Po slavni zmagi v vojni je pitje absinta dobilo svoj čar in dostojanstvo. Navada se je kmalu razširila med civilno prebivalstvo in zlata doba se je začela. Po revolucijah leta 1848 je poleg opere in visoko razredne prostitucije pitje absinta zajelo vse meščanstvo. Pili so ga kot aperitiv in v t. i. zeleni uri, od pete do sedme popoldne, se je njegov vonj širil po ulicah Pariza. Kot prijeten obred ob koncu delovnega dne je bilo pitje absinta v tistem obdobju še spoštljivo, po en kozarček na dan. Buržujski ljubitelji, ki so želeli kakšen kozarec več, so ugled obdržali tako, da so se selili iz bara v bar, obenem pa postajali odvisni. Nova stimulativna alkoholna pijača je kmalu pritegnila umetnike in boeme pa tudi ženske. Boemi so bili že od vsega začetka povezani z absintom. Stalno pod stresom, so potrebovali hitro in učinkovito sprostitev. Delo in razvrat ponoči, obdobja revščine in obdobja gostij, sifilis, vzponi in padci, zastavljalnice... vse to je kar klicalo po tolažbi v kozarcu absinta. Prava pijača za intelektualce, umetnike, za vse vrste karier. Med slavnimi pivci absinta so bili tudi Eduard Manet, Pablo Picasso, Oscar Wilde in Ernest Hemingway. Absint je bil zelenooka muza. Iz nje so črpali genialnost tisti, ki je sami niso imeli, tisti pa, ki so bili nadarjeni, so jo s pitjem izgubili. Tudi Van Goghovo rezanje uhlja pripisujejo vplivu absinta. Na drugi strani so se izboljšale delovne razmere proletariata.Višje plače in krajši delovni čas so jim omogočili pogostejše obiskovanje lokalov. Poleg tega je cena absintu, ki je bil v začetku draga elegantna pijača, počasi padla pod ceno vina. V letu 1910 so ga v Franciji spili kar 36 milijonov litrov.

Pitje absinta, ki ponuja poleg veselega in vedrega razpoloženja tudi izostreno zaznavanje, žal pri rednem uživanju povzroči odvisnost. Leta 1850 so jo poimenovali absintizem, čuden sindrom, pri katerem so bili zasvojenci zmedeni, mentalno počasni in nagnjeni k paranoji. Doživljali so tudi grozne halucinacije. Poleg tega da absint vsebuje enkrat več alkohola kot druge alkoholne pijače je bil glavni osumljenec za slabe učinke pelin.

Ob začetku prve svetovne vojne je absint doživel vrsto prepovedi. Predvsem zaradi vsebnosti tujona so ga prvi leta 1906 prepovedali v Belgiji in Braziliji. Takoj zatem so ga prepovedali v Švici, kjer je pijan švicarski kmet ustrelil ženo in otroka. Poleg dveh kozarcev absinta je spil še celo vrsto alkoholnih napitkov, od konjaka in vina do brendija. Vsega pa je bil kriv absint. Nizozemska ga je prepovedala leta 1909. Leta 1915 pa so tudi francoske oblasti prepovedale njegovo prodajo in izdelavo.

Zadeva je bila prehuda tudi za Američane julija 1912, pa je inšpektorat za prehrano sprejel sklep o prepovedi. V vzhodni Evropi je proizvodnjo in prodajo absinta prepovedal šele komunistični režim. Le v Španiji in na Portugalskem ni bil nikoli prepovedan. Po padcu komunizma pa se absint pojavi v Pragi. Oživljena novost se je tako razširila v zahodno Evropo.

Danes je tujon v razredu strupov, ki v večji količini vzburi vegetativni živčni sistem, temu pa sledi nezavest. Novost v proizvodnji je poleg zmanjšane dovoljene količine, miligram tujona na liter alkohola, tudi boljša tehnologija destilacije. Pred prepovedjo je bila pomanjkljivost izdelave, da je tujon oksidiral v tujol in s tem zastrupil pijačo. To po novem ni več tako. V prodaji so španske, češke, francoske in bolgarske različice. Poleg arome in vsebnosti tujona se razlikujejo v količini alkohola. Francoski pernod je 40-odstoten, češki sebor 55-odstoten, španski mary mayans pa ima 70-odstotkov alkohola.

Nizozemska je absint spet legalizirala leta 2004, v Amsterdamu je menda izredno popularen prav poseben absint nočni klub.

petek, 16. november 2007

Kamelje mleko

slovi kot puščavska viagra. Danes sem ga odkrila v naši trgovini. Menda je strašno zdravo, polno vitaminov in železa in skratka sploh in oh. Kava s kameljim mlekom? Hm... Bom naslednjič preverila, če imajo tudi sladoled ali čokolado iz kameljega mleka.

četrtek, 15. november 2007

GeoSmart

je vseevedni naslov za globalne nevsevede:

http://www.worldculture.com/ws_index.asp

sreda, 14. november 2007

E nakupovanje

Da se ne boste samo vi pritoževali, kako precej tujih spletnih trgovin Slovenije ne najde na zemljevidu Evrope in zato ne pošlje naročenih stvari v Slovenijo.

Tudi v spletni trgovini Državne založbe Slovenije ni mogoče kupiti knjige, če imaš naslov v tujini.

A še trdijo, da so DRZNI ZNANILCI SPREMEMB?


ponedeljek, 12. november 2007

Menjam ledvico

za doživljensko zdravstveno zavarovanje.

Ne, niti slučajno!

Ampak "money makes the word go round". Očitno.

Tole pišejo današnji časopisi:

‘Free health insurance
for living organ donors’

People who donate a kidney while still living should be entitled to free healthcare for life, says the healthcare council for Public Health and Health Care (RVZ). In a report into stimulating organ donation financially, the RVZ says in terms of both moral and practical considerations, a financial boost to encourage organ donation is ‘worth considering’. At the moment it is illegal for a living donor to donate a kidney for money. The waiting list for a new kidney is over four years, and the shortage means patients are increasingly turning to ‘the illegal trade in kidneys from living donors, with all the mis- understandings that entails,’ the RVZ says. But giving a donor free health insurance would do the most to remove the feeling that organs are not something that should be paid for, the report says. Another advantage is that people from poorer backgrounds would be encouraged to donate - over a lifetime the payouts could mount up to €40,000. Some 40% of kidney transplants in the Netherlands come from family members or partners. The council has asked health minister Ab Klink to research the cost-effectiveness of its plans and to find out if the idea has popular support. Klink is due to present his plans to tackled the shortage of organ donors next March. The issue of organ donation took centre stage in the Netherlands earlier this year when a tv show launched a spoof ‘win a kidney’ reality show competition.

Jesenska gostija

petek, 9. november 2007

Ni še konec

tudi danes pravi vremenska napoved:

Storm coming up from the Northwest, extreme high tide, dike guards will be mobilized.

Tole smo pa že preživeli.

Menda rekordni tudi 10 metrov visoki valovi so takole spodjedli sipine
(50 metrov obale v širino vsaj 1 meter globoko)


in pustili močno razpenjeno morje


Prijatelji me sprašujejo, če imam namesto povštra že vrečo s peskom in svetujejo naj prespim v kajaku :-)