je razstava, ki je trenutno na ogled v Amsterdamu. Zgodba o deželi, ki že nekaj let polni časopisne stolpce, o uničevanju svetovne kulturne dediščine, o kulturi in barbarstvu ter veri in nestrpnosti. Razstava želi prikazati, da Afganistan ni le zgodba o vojni in uničevanju ampak prostor izjemne zgodovine in kulture.
Afganistan je bil v zgodovini povezava med Indijo in osrednjo Azijo, najpomembnejši dostop do Svilene ceste in zato stičišče različnih kultur. To je tudi razlog za burno in krvavo zgodovino. Na ozemlju so se vrstili številni vladarji (Grki, Mongoli,...Angleži, Rusi, Američani) in različne vere in bogovi (rimski, grški, budizem, islam...).
Afganistan je bil v zgodovini povezava med Indijo in osrednjo Azijo, najpomembnejši dostop do Svilene ceste in zato stičišče različnih kultur. To je tudi razlog za burno in krvavo zgodovino. Na ozemlju so se vrstili številni vladarji (Grki, Mongoli,...Angleži, Rusi, Američani) in različne vere in bogovi (rimski, grški, budizem, islam...).
Leta 1996 je Mula Omar, vojaški poveljnik talibov (talib pomeni veren študent oziroma in predvsem iskalec znanja) hotel zgraditi božjo državo. To je pomenilo, da je bilo treba uničiti vse kar je bilo neislamsko. V Afganistanu je zavladalo ljudstvo Pašunov s šeriatskimi zakoni, arhaičnim kodeksom krvnega maščevanja in krvnimi pravili. Mnogi Hazari so zapustili državo. Leta 2001 je islamski emirat Afganistan prenehal obstajati. Afganistan se je uvrstil med "malopridne države", ki podpirajo terorizem zato so na svoje glave dobili še ameriške bombe. Leta 2005 so po 36 letih dočakali prve svobodne volitve.
Kaj je torej ostalo v državi uničeni in travmatizirani od 20-letne vojne in petih let talibskega terorja?
Svet so obkrožili posnetki, kako so talibi leta 2001 razstrelili dva mogočna kipa Bude, ki sta tisoč petsto let kraljevala v skalovju blizu Bamijana v Afganistanu. Tarče fanatične uničevalne jeze in nestrpnosti pa so bili tudi drugi predmeti. Razstava prikaže zgodbo Nacionalnega muzeja v Kabulu. Odprli so ga leta 1922. V njem je bilo sprva shranjeno 100.000 predmetov, ki so bili na ogled obiskovalcem. Rusko zavzetje Afganistana, ki je poleg dveh milijonov prebivalcev uničilo tudi ekonomijo in kulturno infrastrukturo je bilo povod, da je leta 1988 muzej skril najpomembnejše primerke v podzemne trezorje Nacionalne banke. Skrivnost za katero je vedelo le nekaj ljudi ni bila razkrita in tako je preživelo 250 predmetov, ki so jih restavrirali v Evropi in bodo v okviru razstave potovali po svetu. Iz Amsterdama gre razstava v ZDA.
Kaj je torej ostalo v državi uničeni in travmatizirani od 20-letne vojne in petih let talibskega terorja?
Svet so obkrožili posnetki, kako so talibi leta 2001 razstrelili dva mogočna kipa Bude, ki sta tisoč petsto let kraljevala v skalovju blizu Bamijana v Afganistanu. Tarče fanatične uničevalne jeze in nestrpnosti pa so bili tudi drugi predmeti. Razstava prikaže zgodbo Nacionalnega muzeja v Kabulu. Odprli so ga leta 1922. V njem je bilo sprva shranjeno 100.000 predmetov, ki so bili na ogled obiskovalcem. Rusko zavzetje Afganistana, ki je poleg dveh milijonov prebivalcev uničilo tudi ekonomijo in kulturno infrastrukturo je bilo povod, da je leta 1988 muzej skril najpomembnejše primerke v podzemne trezorje Nacionalne banke. Skrivnost za katero je vedelo le nekaj ljudi ni bila razkrita in tako je preživelo 250 predmetov, ki so jih restavrirali v Evropi in bodo v okviru razstave potovali po svetu. Iz Amsterdama gre razstava v ZDA.
Ni komentarjev:
Objavite komentar