Dilema

Dobila sem tole vprašanje:

"Če rečem, da mi brni v glavi je to isto, kot če rečem da mi jožepučni v glavi?"

....ne morem se nehat smejat....

Korenčkova torta

...., ki ji vedno znova podelim zlato medaljo najdem v Rosendals vrtovih v Stochkolmu.

Bronasto dobi tista, ki jo imajo v Starbucksu. Tudi daleč. Ve kdo, če je v Sloveniji kakšna, ki zasluži srebrno?

Astrid Lindgren

...švedska pisateljica, ki je se rodila na kmetiji na Nasu v Vimmerbyu. Avtorica Pike Nogavičke, biblije moje mladosti. Poleg knjige Bratec in kljukec s strehe, ki sem jo dobila od tete ob dnevu, ko sem postala Titova pionirka :-). Od letošnjega poletja je mogoče pokukat v njeno rojstno hišo

v kateri je Astrid preživljala svoje otroštvo, skupaj z bratom in tremi sestrami. Zanimivo je, da je oče spal v postelji z najmlajšim otrokom, mama pa v isti sobi na zložljivi zofi. V bližnji lopi pa so, prav tako letos, pričeli njeni sorodniki s prodajo njenih knjig in ilustracij iz knjig. Poleg švedskih prodajajo samo še nemške prevode knjig.

Končno sem našla tudi votel hrast kjer so Pika, Anica in Tomaž dobili limonado in ob četrtkih tudi čokolado.

Naslednjič pridem v četrtek...

Sosedova

Anica in Tomaž.

...Oba sta zelo ljubka, lepo vzgojena in vljudna otroka. Tomaž nikoli ne grize nohtov in vselej naredi kar mu naroči mati. Anica nikoli ne godrnja, kadar se ne zgodi po njeni volji. V svoji zlikani bombažni obleki je zmeraj čedna in zmeraj zelo pazi, da se ne umaže. Tomaž in Anica se lepo igrata na svojem vrtu, pogosto pa si želita še koga, da bi se igral z njima....

Švedska

....v tole hiško nekje ob obali.....

vlačim dve skladovnici knjig, tekaške superge, kajak in .........seveda, orožje za vojno s komarji. Letos menda SO! Da mi ne bo kdo preveč fouš :-).

Nabiralništvo

....se je začelo s tole knjigo......

Povod za nakup je bilo branje Pegazovega bloga, na katerem je objavil pismo prijateljice Antonie. Razmišlja o prostituciji, h čemur jo je spodbudila opazka prijatelja, da so vse slovenske ženske oblečene kot prostitutke. Jasno, pretirana izjava ampak po dobrem letu bivanja v tujini, tudi sama opažam razliko pri oblačenju, predvsem mladih punc in žensk v Ljubljani. Toliko izrazito izzivalno oblečenih punc in žensk, kot jih vidim v Ljubljani, na nizozemskem ne vidim. In tudi toliko revij polnih fotografij retuširanih manekenk, ki trdijo, da je v življenju pomenbno samo to, da si brez gub, sivih las, odvečnih kilogramov, mozoljev, celulita, dlak....tu ne najdem.

V pozni moderni je telo izraz posameznikove identitete. Enačenje fizične lepote z notranjo ali duhovno vrednostjo je postalo manipulativno sredstvo za propagando. Revije, ki zaradi svojega komercialnega interesa gojijo nezadovoljstvo žensk s svojim videzom vzdržujejo podobe nerealnih modelov. Zadaj so seveda interesi oglaševalcev, ki morajo bralke spodbujati spodbujati, da čimveč trošijo za lepotne izdelke.

Ko mi je za novo leto v Ljubljani, mama bivše sošolke moje najstarejše hčere pripovedovala zgodbo, kako so punce na internetu objavile svoje gole fotografije sem bila šokirana. Punce pri enajstih (!!!!!) letih.

V tukajšnji evropski šoli velja prepoved nošenja izrazito kratkih kril in majic, ki odkrivajo ramena in popek. In to pravilo velja tudi za učitelje in seveda starše otrok. Pretiravanje v drugo smer? Mogoče ampak ga odobravam.

Avtorica knjige piše, da so danes ženske napravile korak nazaj glede na feministke, ki so v drugi polovici prejšnjega stoletja želele intelektualno in seksualno osvoboditev žensk. Današnje ženske so sebe pretvorile v seks objekte. Prevzele so vlogo seksualnosti iz pornografske industrije, zato mačo moške šovinistične svinje lahko izginejo ... njihovo vlogo zdaj opravljajo kar ženske same. Z silikonskimi ustnicami, prsmi, tangicami ... podpirajo idejo, da je edina prava moč seksualna moč. Težko bi rekli, da so imele feministke v mislih ravno to vrsto osvobajanja žensk.

Avtorica pravi, da se golota smatra kot izraz stila in osveščenosti. Ni napredna ampak izključno komercialna. S pridom jo izkoriščajo proizvajalci spodnjega perila, in lepotna industrija (pa še kdo). Zaradi tega so idoli postale porno zvezde in striptizete. V kulturi obsedenosti s seksom se primeri zvezdnic, ki so s svojo goloto zgradile kariero kar vrstijo. (Paris Hilton, Britney Spears....). Tudi v revijah, namenjenih najstnikom. Da prinaša prepletanje pornografije in seksualnosti svobodo je zabloda, trdi avtorica.

Razmišljam, kako naj, kot mama, najstniški hčeri vbijem v glavo kritično distanco do medijskih pritiskov predvsem pa, da ni potrebno sledenje konceptu : sreča = seksi videz in da ni privlačen videz in oblikovanje telesa simptom uspeha? Grem brat knjigo. Poročilo sledi.



... moje nabiralništvo pa se nadaljuje ... v teh čeveljčkih :-)

fuuuuuuuuuuzbal

...meni popolnoma neznana in nerazumljena galaksija. Do nedavnega sem vedela le to, da, če preskočim eno hišo in preplavam en kanalčič, pridem do tegale stadiona, last kluba AZ Alkmaar.

Dogradili so ga pred dobrim letom, zanj zapravili 80 mio evrov in ta hip se vanj lahko spravi 17 500 navijačev, če bodo dobro igrali se jih bo v prihodnosti lahko 37 000.

Če mi to ni dovolj, se lahko odpeljem dobrih 30 km stran, kjer ima stadion nogometni klub Ajax.

http://www.stadiumguide.com/arena.htm

V njega lahko spravijo 51 600 navijačev, pa je po velikosti šele na 43. mestu med svetovnimi stadioni.

Kakorkoli ... včeraj se je na našem malem stadionu imela za zgoditi tekma med AZ in Inter-jem iz Milana (in se seveda tudi je!). Jasno bi šel dogodek neopaženo mimo mene, če ne bi bil ta teden pri nas na obisku navdušeni sledilec tovrstnega dogajanja B. Pri lezenju v kajak se sicer prekucne ampak o nogometu ve VSE (vsaj v mojih očeh, polnih nogometne nevednosti). Tako sem cel teden poslušala o nekih zvezdah z naslednjimi imeni: Figo, Ibrahimovič, Stankovič, Vieria, Julio Cesar, Materazzi ... in pametno kimala.

Ko je včeraj prilebdel iz tekme, v kateri so domačini premagali "njegove italijane" sem dobila tole poročilo:

"Inter je začel tekmo z neskončnim makaronarskim podcejevanjem nasprotnika, brez ogledane nagrade in lastnega občinstva na tribunah. AZ je bil pred polnim stadionom svojih holanderjev do konca motiviran in je zato uspešno končal prvi polčas z rezultatom 2:1. V drugem polčasu se je zgodba ponovila do sedemdesete minute, ko je Inter ostal z desetimi igralci. Edini trije navijači Interja so v nadaljevanju popenili, ker so ugotovili, da se igra ni v ničemer spremenila - z desetimi igralci je Inter igral enako zanič kot z enajstimi. Z ustrezno motivacijo bi od Interja in njegovih superzvezdnikov pričakoval bistveno boljšo igro. "Čustveni" holanderji (tisti na tribunah) so ves čas tekme pridno ploskali in si pri tem pomagali s kartonastimi zloženkami. Po veliki zmagi nad velikim nasprotnikom so urejeno odšli domov, tako kot so nekoč v deželici na sončni strani Alp hodili ob Žici okupirane Ljubljane."

Med tekmo sva s Škorpijonom pretekla 15 km (začela sva pri 2:1, ko je bilo "jasno", do bomo "dol udarl" vse francoze, portugalce, jugose in podobne italjane).

Evo, to je moj odnos do fuzbala.

Edinburgh festival

Tole mi piše prijateljica, ki je trenutno v Edinburghu. Saj ne vem, kaj naj ji rečem. Pa dajem še na oglasni stebriček.

http://www.fuerzabruta.eu/

An Argentinian physical theatre group coming to the Edinburgh Festival. Click on the word Sights in the letter B of Fuezabruta, then click on Watch the Video. What do you think? What does it all mean? Should I go?

Pariz

V prijetno ogretem in presenetljivo praznem Parizu tudi original še vedno stoji.

Na vrhu je moj fotoaparat pričakal kičast sončni zahod, moje domotožje pa tale napis:

Všeč mi je bil www.musee-picasso.fr in www.quaibranly.fr, vožnja z ladjico po Seni pa niti najmanj.


O temle pa še vedno sanjam:







Nizozemci pravijo, da znajo Francozi pečt samo eno vrsto kruha, pa še ta se že naslednji dan pokvari. Nizozemski kruh dva tedna ne spremeni ne oblike ne okusa :-).


Sanjam še naprej.....

Eifflov stolp

v domači izvedbi.

Grem pogledat še original.