Voščilnice

napisane, vse spakirano in napakirano, školjke so nabrane, še tale pas zapnem, pa moje čeveljce za sprehod skozi sanje obujem in....me že ni. Držite pesti, da se še kdaj najdem he he...

Bom Radenski ukradla slogan: Bodite zaljubljeni v življenje!

Ni, je, so, sem...

...NI zime. JE zima.

SO tulipani. SO češnje. NI pravi čas za njih.

SO lačni ptiči. JE ptičja potica na vrtu.

NI dovolj svetlobe. JE sonce le za dlan visoko nad obzorjem.

NI snega. NI nizkih temperatur. JE občutek mraza.
JE visoka vlaga.

SO ljudje, ki ne vedo kaj bi s to zimo.

NI "veselega" decembra.

NI dobrih mož. NI živčnih ljudi.

SO trgovine z razprodajami.

SO galebi, ki tacajo po tankem ledu na kanalih.

SEM jaz. SAMO še nekaj ur. V tej zimi.

Hitrostno drsanje

Zgodba z drsanjem se je začela v 14. stoletju, ko so Nizozemci začeli uporabljati leseno ploščo, ki je imela na spodnji strani tanek železen tekač, drsalci pa so se odrivali s palico. Okoli leta 1500 so dodali tanka rezila in opustili odrivanje s palico. Le malo kasneje je neki nizozemski mizarski vajenec delal poskuse z razmerjem med širino in dolžino rezila ter izdelal obliko, ki je ostala do danes skoraj nespremenjena.

Na Nizozemskem so drsali ljudje vseh slojev, kar je razvidno iz slik starih mojstrov, medtem ko je bilo v drugih deželah drsanje rezervirano za visoko družbo.

Hitrostno drsanje pa je doživelo svoj razcvet šele po letu 1990 ko so se pojavile clap drsalke. Šport se je visoko profesionaliziral in postal izredno popularen.

Clap drsalke so povzročile malo revolucijo, in sicer v tem da so pripete na sprednji del obuvala in so proste na peti obuvala, kar omogoča daljši odriv in boljši oprijem z ledom. Enak sistem kot pri tekaških smučkah in tudi čevlji so lahko isti kot za tek na smučeh. Ko je te drsalke leta 1996 začela uporabljati Nizozemska ženska reprezantanca, ki so ji sledili ostali je to povzročilo točo svetovnih rekordov. Rezila so približno 1mm široka in dolga od 33 – 45cm. Hitrostno drsajo na ovalnih umetnih drsališčih in sicer na 400m ali 333,3m dolgih stezah, ki so široke 3-4m.

Tudi Alpina uspešno trži svoje modele tekaških čevljev.

Zim z zamrznjenimi kanali izgleda ne pričakujejo več. Zato so letos zgradili najdaljšo zunanjo drsalno stezo na svetu. Kar PET KILOMETROV dolgo stezo so obložili z 8 centimetrov debelim ledom, ki ga hladijo s hladilnimi elementi.
Link

V ogledalu kanalov

Sistemi za reševanje

izpod snežnih plazov so všiti prav v vsa smučarska in borderska oblačila, čevlje in čelade, ki so naprodaj v nizozemskih trgovinah. Tudi večina svetovnih smučišč je opremljena s to tehnologijo, ki omogočajo reševalcem hitrejše in lažje iskanje zasutih smučarjev. Pri zasutju s snežnim plazom sta ravno hitra najdba in izkop zasutega bistvenega pomena za preživetje.

Na seznamu smučišč, ki so opremljena s tem sistemom reševanja ni nobenega slovenskega smučišča, pa bi Kanin in Vogel tja zagotovo sodila.

Link

Primerjava cen

Razlike med cenami med Slovenijo in Nizozemsko so vedno manjše. Da so rože tu bistveno cenejše še razumem ampak danes sem ugotovila da to velja tudi za smučarske čelade.
:-)

Poraba vode

Država, ki je prepojena z vodo se z njo tudi neprestano ukvarja in analizira vse kar je z njo povezano.

Nizozemci so izračunali, da povprečen prebivalec porabi kar 100 litrov vode na dan za pitje, tuširanje, umivanje in uporabo WC-ja.

Ni še konec. K temu je treba prišteti še 3.300 litrov vode, ki so bili potrebi za izdelavo izdelkov, ki jih uporablja.

Recimo za izdelavo navadne bombažne majice je potrebno 2.700 litrov vode, kar 2.400 litrov za izdelavo tablice črne čokolade, 140 litrov za skodelico kave in več kot 1.500 litrov za 100 g mesa. Celo za kos kruha je menda potrebno 40 litrov vode.

Nizozemci seveda uvažajo izdelke iz "žejnih" rastlin kot so kava, bombaž in kakav, zato se na svetovni lestvici po porabi vode uvrščajo na tretje mesto .

Poljski ribiči

so tokrat povod za nov prikaz Nizozemske nestrpnosti do tujcev. Poljaki namreč prostem času lovijo ribe. Pri tem početju pa ne spoštujejo Nizozemskih pravil. Ne samo, da ujamejo preveč rib, ujete ribe tudi prodajajo.

Nizozemski ribiči pa ujete ribe vrnejo nazaj v vodo. Ravno zato je Poljake okrcala državna ribiška zveza, ki bo, da bo zagotovila red in jih naučila loviti ribe po Nizozemsko, prevedla pravila tudi v poljski jezik.

Torej "Rimljani", ki se ne obnašajo, kot se obnaša v "Rimu". Ne znajo loviti rib, popivajo in razgrajajo, pa še katoliki so povrhu vsega. Temu se reče tudi kulturne razlike, ki so za Nizozemce PREVELIKE. In vzhodnjakov je po njihovih kriterijih tu preveč. Kot tujci, ki ne prihajajo iz bogatih držav, s cenjenim znanjem ali poklici v katerih manjka ljudi ali pa jih je pripravljen opravljati malo kdo, so vse manj zaželjeni in dobrodošli. Ravno so nekako udomačili tujce podedovane iz kolonialne zgodovine in še nekaj ostalih eksotov, zdaj pa morajo učiti reda še vzhodnjake.

Poljakov je bilo zaradi nekajkrat višjih plač kot so na Poljskem na Nizozemskem že pred letošnjim prvim majem precej (tudi ilegalno), ko pa se je za njih sprostil trg delovne sile so jo seveda preplavili. Ocenjujejo da jih je 220.000. Večinoma gre za nekvalificirane delavce, ki se zaposlujejo v kmetijstvu in gradbeništvu. Slovijo kot dobri in pridni delavci. Če bi le še privzeli Nizozemsko kulturo.

Deset

upihnjenih svečk na torti otroka, ki mu zdravniki niso pripisali niti prve, deset let strahov, ljubezni, malih korakov, bojev, učenja, izzivov, novih nepoznanih poti, upov, razočaranj, stisk, iskanj...

...deset pretečenih kilometrov

Balkan na severu

oziroma "prstki faširanega mesa pečeni na grilu." V vseh možnih oblikah.

Prihodnji teden pa še koncert skupine Laibach v Amsterdamu.

Pogovor

med vetrom in morjem

Reciklirani izdelki

ki so postali design z zasoljenimi cenami.

Tekla

mimo tega cvetočega drevesa. V kapi in rokavicah. Misleč da je zima.

Pena valov

Lovilec vetra

in mojih pogledov.