sobota, 8. december 2007

Deset

upihnjenih svečk na torti otroka, ki mu zdravniki niso pripisali niti prve, deset let strahov, ljubezni, malih korakov, bojev, učenja, izzivov, novih nepoznanih poti, upov, razočaranj, stisk, iskanj...


...deset pretečenih kilometrov

Avtor ob

4 komentarji:

Vanja pravi ...

Vse najboljše!

8. december 2007 ob 23:42
Mateja C-K pravi ...

Ne morem verjet, da clovek lahko goji strah celih 10 let?
A stvari ne postanejo s casom lahkotnejse?

Se ne tisocere korake!

10. december 2007 ob 21:28
Ovca pravi ...

-onka hvala! Mimogrede kje si izgubila kamelo?

Mateja - seveda to pozabiš, odmisliš, pa se spet vrne. Navadiš se živeti s tem.

10. december 2007 ob 21:44
Mateja C-K pravi ...

Ne vem, zakaj se gre, ampak zveni malce grenko. Ali vsaj zelo osamljeno...

11. december 2007 ob 05:40

Objavite komentar

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)