...poleg tega, da smo prevandrale južni del Tunizije tudi:
ob prihodu v prvi hotel zlomile ključ ("ju ar veri strong voman" je rekel receptor in nato sredi noči, po dobri uri čakanja pred vrati, le našel nekoga, ki je zamenjal ključavnico in nas spustil v postelje)...
...upale, da bomo kdaj kupile mandarine, ki nimajo peške v vsakem krhlju...
...se učile barantati......ugotovile, da so na svetu stvari, ki stanejo manj kot en evro...
...pogruntale, da je cesta 7. novembra isto, kot je bila pri nas včasih Titova......odločile, da za srečo v prihodnosti ne bomo kupile zlate ali srebrne ali katerekoli druge roke Fatime...
...pobirale stave kje se bodo končali izleti z lokalnimi vodiči - v trgovini z nakitom ali v trgovini s preprogami...
...vozile z natlačenimi in razrukanimi avtobusi in kot po pravilu vedno pristale zraven naparfumiranih mladcev...
...si dale na roke narediti tetovažo iz kane...
...pri vožnji v mraku imele oči na pecljih, da smo se lahko izogibale vsem kripam brez luči, oslovskim vpregam, cizam in zablodelim živalim...
...ugotovile, da je kus kus zelo dobra hrana......lovile kamele...
...žejnemu pastirju sredi puščave podarile pol plastenke vode...
...postale izvedenke v slaščicah (zlato medaljo so dobile lešnikove rolce, ki jih delajo samo v vasi Tataouine)...
...zavračale vse ženitvovanjske ponudbe (drži, kar trdi Odklopljena - "a je kje kakšen Arabec, ki ne išče žene?!")...
...na skrivaj slikale policaje, ki so nas ob libijski in alžirski meji ustavili vsakih nekaj kilometrov...
...prestrašeno trepetale v nočni vožnji po samotnih gorah okoli Matmate, kjer so cestni ropi vsakdanji pojav...
...lokalnemu vodiču iz Kairourana obljubile kartico iz Ljubljane z zmajskim mostom...
...ugotovile, da so tudi tunizijske ovce s svojimi rdečimi glavami simpatične
...se smejale vsem moškim, ki so bili prisesani na vodne pipe... ...se opomnile, da zelo malo stvari res potrebujemo... ...pile odličen sladek mintov čaj in ogabno limonado...
...preklinjale Hassena, ki je v avtu smrkal in kihal brez robca......na plaži hodile po naplavljenih meduzah (lahko, da so bili klobuki)...
...se čudile, kdo da taksistom dovoljenje, da v tako razsutih avtomobilih vozijo potnike...
...glasno zabavljale kaj jim je treba graditi golf igrišča, ker je to preveliko onasneževanje pa še podnebje ni na njihovi strani...
...trdile, da mama vozi bolje kot Hassen...
...opazile, kakšna packarija so odvržene plastične vrečke, ki ležijo povsod. Po nizozemsko zdresirane vedno nosimo svojo bisago...
...občutile občutek svobode in miru, ki te obide v puščavi...
...se sprehajale po nasadih palm in ugotovile kako zelo so nasmeteni......se čudile, da na strehah redijo kokoši......fotografirale otroke in jim potem kazale posnete fotke...
...tekmovale katera bo prej pravilno izgovorila ime rože Bougainvillea...
...ignorirale vsako prosjačenje za denar......brezciljno tavale po gorskih oazah...
...in nasadih palm...
...opazile, da je skoraj na vseh wc-jih zraven školjke še pipa z vodo in cevjo...
...opazovale mašrabeje in si poskušale predstavljat kako so včasih ženske izza njih kukale na cesto (še dodatno pod vplivom ravnokar prebrane knjige Pot med palačama)...
... iskale način, kako se ne izgubiti v labirintu medine ali vsaj, kako priti ven na istem mestu kot smo šle noter (neuspešno)...
...se urile v potrpežljivosti medtem, ko smo čakale Hassena, ki je samo "skočil" k svojemu prijatelju vrhovnemu policaju na meji z Libijo, da bi mu odpisal kazen, ki nam jo je prisodil njegov podrejeni opremljen z radarjem. Avto na fotki ni naš :-(...
...gledale stran vedno, ko smo naletele na mesnico......iskale vodo v Sahari...
...se naučile da se je treba prepustiti toku dogodkov...
...neznansko občudovale slano jezero Chott el Jerid...
...prikimavale, da smo iz Švedske in Finske(!!!)......ugotovile, da ženske obirajo papriko, izdelujejo preproge, moški pa vse to prodajajo...
...gledale, kje so snemali film Star Wars...
...odganjale vsiljive občudovalce in prodajalce......opazile, da pred mošejo nihče ne zaklene kolesa ali motorja...
...na letalo nazaj grede mirno prinesle že odprto steklenico vode... ...se učile kako zaupati in kako poslušat intuicijo...
...ustavile čas in z njim nepotrebne misli...
...ugotovile, da je vsako mučenje prineslo veliko dobrega in
da smo imele super počitnice...
