Ženitvovanjski oglasi

na plakatih v Amsterdamu. Umetniški projekt desetih gasterbajterjev iz sedmih držav, ki živijo in delajo na Nizozemskem. Poleg oblikovanja nove internetne socialne mreže, ki naj bi služila spoznavanju ljudi, ki jih zanima umetnost in design naj bi projekt spodbudil stike med skupinami tujcev iz drugih dežel in kultur, ki se praktično skoraj ne družijo z domačini. Pa bi si to želeli. Poskus odpiranja vrat v družbi, ki je vedno bolj nastrojena proti tujcem.

Umetniki s plakati, na katerih so poleg fotografije še podatki o teži, višini in starosti iščejo partnerje. Ponujajo predstavitev kulture dežele iz katere prihajajo.

Tako bo Aimee Zito Lema poskušala prikazat, da Argentina ni samo zrezek in tango. Kyoko Inatome in Emiko Chujo bosta prikazala kulturo priprave japonskega mochija (obredni rižev kolač). Sara Rajaei bo prikazala razliko med Iranci in Arabci. Irina Birger and Katja Sokolova bosta učili nizozemske moške kako se dvori po rusko (npr. ženske imajo rade, če jim moški odpirajo vrata).

Kot da ni že dovolj nesrečnih zgodb žensk iz Tajske, Filipinov...menda v zadnjem času tudi Ukrajine, ki so se poročile z Nizozemci in kasneje ugotovile, da so kulturne razlike prevelike.

Meni tole deluje bolj poniževalno kot povezovalno.