Zgubljena

sem v Normandiji in Parizu.

Amsterdamske princese

Rescue brigade

Egmond aan Zee

Zrcalce, zrcalce na bolšjaku

povej...

Kabriolet

Igor, tale je zate. Predlog za naslednji kabrioavto (drugi z leve).

Cvetko

Dotik morja in sonca

Moonlight

Zaljubljen važič

M.C. Escher

Maurits Cornelius Escher (1898 - 1972), nizozemski slikar in grafik, mojster geometrije, ki se je igral s percepcijo prostora. V Den Haagu ima svoj muzej, ki je vreden ogleda.

Kot otrok je bil nadarjen za risanje, za šolo pa ne najbolj. Zataknilo se mu je že v drugem razredu, ki ga je ponavljal. Nekako je prilezel do fakultete, ki pa jo je zapustil brez diplome. Sprva je potoval po Španiji, se poročil in ustalil v Italiji. Od tu se je leta 1935 pred Mussolinijevim režimom umaknil v Švico. V gorati Švici je pogrešal pesjaže in atmosfero Italije ter kot pravi Nizozemec sovražil sneg. Kmalu se je preselil v Belgijo, kjer je preživel 2. svetovno vojno. Po vojni se je preselil nazaj na Nizozemsko. Večina njegovih slik je iz tega obdobja, kjer mu je menda megleno, hladno in vlažno vreme omogočalo, da se je osredotočil na svoje delo.

Bil je velik specialist lesoreza in litografije. Čeprav ni imel nikakršne formalne matematične izobrazbe, so ga nekatere matematične ideje tako prevzele, da se je vanje dodobra poglobil in jih uspel v svojih delih ponazoriti in vizualizirati. Iz matematike je črpal navdih za svoja dela in umetniško izvirno uprizoril številne geometrične oblike, ki se sicer izmikajo nazorni predstavi.

Neopažen je bil vse do leta 1950. Leta 1956 je bila organizirana velika razstava, ki je doživela svetovno slavo in od takrat naprej njegova popularnost samo raste. S svojimi slikami je navdušil ne samo matematike, ampak tudi kognitivne psihologe in širšo javnost.

Domača naloga

Popravi poved: ČRV JE POJEDEL PETELINA.

Odgovor: PETELINA JE POJEDEL ČRV.

N (7,5 let)

Inspiracija

ki sem jo danes našla na bolšjaku v Amsterdamu. Za 20 km teka. Končno brez oponašanja zmatranega asmatičnega polža v zadnjih izdihljajih. Zdaj sem samo še polž in v Trst pridem brez rolerjev. Pa na Golovec seveda tudi!

Garaža za kolesa

Trsje

Yellow cab

Profil

Na strehah bivalnih ladij

Buddhism for sheep

Rely upon yourself; do not depend upon anyone else

Šušajn

v Amsterdamu, tako kot v Istambulu.

Zložljivo kolo

Tajnica je rekla šefu: "Gospod direktor, vaša garaža je odprta!"
Direktor se ni zmenil za tajničine besede in je zapustil pisarno. Ko se je vrnil, mu je tajnica zopet zaklicala:
"Gospod direktor, vaša garaža je odprta!" Brez reakcije.
Ko je direktor prišel domov je vprašal ženo, kaj naj ta tajničina pripomba pomeni. Žena ga je pogledala v mednožje in rekla:
"Tvoja zadrga na hlačah je še vedno odprta!"
Naslednji dan je direktor namenoma odprl zadrgo na hlačah, preden je vstopil v pisarno. Tajnica je takoj spet zagledala odprto zadrgo in mu dala pripombo v zvezi z odprto garažo, direktor pa se je obrnil k njej in vprašal:
"Ste v garaži videli tudi Rolls Roycea?"
"Ne," je odgovorila tajnica, "samo zložljivo kolo."

Modni utrinki iz ulic Amsterdama

Izložba trgovine z nakitom

Lanterna

Začelo se je

barvanje polj in obleganje turistov

Vrtna kolesa

Vrtni palčki

... prinašalci sreče? Geniji? Duhovi majhne postave? Varuhi vrta in njegovega lastnika? Zastavonoše slabega okusa? Kulturni ostanek? Keramične ali plastične anomalije? Esenca domačnosti, ki jo izgubljamo v vsakdanjem življenju? Poosebljanje magičnosti in brezkrbnosti? Pomočniki pri našem iskanju čarobnosti? Tudi na nizozemskih vrtovih opravljajo svoje naloge.

Mojo mladost pa je zaznamoval palček Smuk...za tako gosto meglo, da bi jo lahko rezal, mogoče pa še malo dlje, leži ribnik Brbotalnik. Čez dan je to čisto navaden ribnik a ko ga zvečer prekrije črno črna tema, se začnejo tam dogajati čudne reči. V vodi najprej zaklokota, ob bregu zareglja, v bičevju nekaj poči, med vrbami zahtrešči in šele potem se prikaže palček Smuk. To je nemiren škrat, radoveden kot miška, ki neučakano opreza tako dolgo, dokler na vodni gladini ne zatrepeta prva zvezda...

Učenje obratov

Pomladansko zeleno-bela idila

Haarlem

Štirje letni časi

Narcise

Frans Lanting

je nizozemski fotograf, ki je svetovno znan zaradi svojih fotografij narave. Rodil se je v Rotterdamu, po končanem študiju pa se je preselil v Združene države Amerike, kjer je podiplomsko študiral okoljsko načrtovanje na kalifornijski univerzi v Sanca Cruzu. Študij je zapustil in se raje posvetil fotografski karieri. Zelo uspešno, saj njegove fotografije objavljajo v številnih svetovnih revijah, pogosto tudi v reviji National Geographic. Poleg številnih drugih nagrad je dobil tudi najvišje nizozemsko priznanje za ohranjanje narave - vitez kraljevega reda. Fotografije iz svojih potovanj po svetu predvsem Afriki in Antarktiki je izdal v številnih knjigah (Jungles 2000, Eye to Eye (1997) in Okavango: Africa Last Eden (1993)). Nekaj njegovih fotografij je na ogled tudi v Ljubljani, na razstavi Živi, ki je do 30. maja na ogled v Jakopičevem sprehajališču.
LINK