četrtek, 1. maj 2008

Normandija in Bretanija

... domovina Camemberta in Kalvadosa, osupljivi klifi, samotne plaže, slikovite lesene fevdalne hiške, debele krave, sadovnjaki, neskončna rumena polja cvetoče oljne repice nad katerimi manevrirajo lastovke, jedi z neposnetim mlekom in smetano, aprilske nevihte, vaške pekarne v katerih bi kupil vse, razgledne ceste, ribiške vasice, gojišča ostrig, benediktinski samostan, ki raste iz granitnega otočka in ga izmenoma oblivata morje in pesek, razlika med plimo in oseko, ki dosega tudi do 12 m...


























8 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Oh Ovcka, moje oci ze dolgo niso videle tako lepih slikic... hvala, hvala, hvala... pa za obujene spomine.. in vzbujene zelje po ponovnih potepanjih
Uf, kar kocine so se mi dvignile...
Lp! Svea

:-) pravi ...

Odlične!

Anonimni pravi ...

Super fotke!
Sem dal to destinacijo na seznam svojih želja. Si me navdušila. Tudi sicer mi je vsec tvoj blog. Taka pozitivno energijo oddaja. Kar tako naprej!

Vanja pravi ...

Oooo! Mont Saint-Michel je najlepše "mesto" na svetu!!

Anonimni pravi ...

Ti pa najdeš lepe kotičke! Si včeraj na maratonu tudi Miramar slikala? Zdaj pa uživaj ob razgledu na Mt.Lj.Grad!

Ovca pravi ...

Hvala za pohvale!
Onka tudi meni je bilo tvoje "mesto" všeč, moje mesto je pa še vedno Ljubljana. Sploh ta hip :-).
Meta nisem slikala, bom drugo leto. Tako lep maraton si želim še ponoviti.

Anonimni pravi ...

Fotka z nunco je mega!
Na trojkah se pa ti nasmej kakšnemu petelinu s fotoaparatom!

Anonimni pravi ...

ce, zelo lepo. aaaah, prijetni spomini. in hrana. aaaah